Androidi čutijo v barvah

Androidi čutijo v barvah

Jaka Tomc ni več neznano ime na slovenski literarni sceni, saj je tokrat govora že o njegovi deveti izdaji, lahko pa rečemo, da je širši javnosti postal boljše poznan z odličnim romanom 720 utripov srca, ki je bil preveden tudi v angleščino in za katerega je prejel nekaj nagrad.

Jaka je pisal o sebi in svojih težavah, se spogledoval z erotiko, bil že izredno suveren v kriminalnem žanru, tokrat pa se je podal še na polje znanstvene fantastike. Treba je priznati, da je skozi pisanje razvil nek svoj prepoznaven slog – pojasnjevanje in razlaganje, kratki in udarni stavki, prikrite filozofske misli, zanimivi dialogi, vse bolj dodelana gradnja suspenza in največkrat zaključek, ki to pravzaprav ni.

In kaj avtor tokrat sporoča v najnovejši knjigi z nenavadnim naslovom – Androidi čutijo v barvah. Večina dogajanja se odvija v letu 2048, čeprav nekajkrat potujemo tudi v preteklost (leta 2031, ampak v marsičem bi lahko rekli kar našo sedanjost), ko Robbie – prvi in hkrati eden od že več deset tisoč androidov, čez noč izgubi svobodo. Nekdo od njih je ubil človeka, kar se ne bi smelo nikakor zgoditi, saj jim zakonik to onemogoča. A vseeno je nekako prišlo do napake v sistemu. Kako in zakaj? Aretacije, zasliševanja (v taboriščih), grožnje in nekje v ozadju višji cilji nekoga, ki se želi te napredne in nadvse koristne vrste znebiti. So res postali pametnejši od človeka in mu niso več le v korist, ampak predvsem v grožnjo? 

Tu Jaka preide v »domač« žanr kriminalke – kaj želi doseči pretkani politik James in kakšna je vloga vojakinje Maie? Kdo so tisti, ki vlečejo niti in kdo vse je na te niti pripet ter od delovanja niti odvisen? Meja med ljudmi in androidi je vse bolj zabrisana, a tisti najodličnejši prikaz zgodbe je pravzaprav med znanstvenikom Kentom, ki je tako zelo »učlovečil« androide in jih naredil čuteča bitja ter Robbiejem, njegovim izumom oziroma bi lahko rekli kar njegovim otrokom. Dobri, slabi, pošteni, pokvarjeni … vsak od njih ima kakšen greh, vsak od nas se bo našel v vsakem od njih. Da, tudi v androidu. Ničkoliko moralnih dilem in bralcu se bo nemalokrat porodilo vprašanje »Kaj bi pa jaz storil v tem položaju?«.

Konec je. Nepričakovan, seveda. Kako ga bo kdo razumel in dojel, je odvisno od perspektive vsakega posameznega bralca.

Ali skozi roman spoznavamo svet in družbo v prihodnje? Ni nemogoče. Čeprav se glede na trenutno dogajanje v svetu vse bolj zdi, da bo vsega tega nekega dne konec in se bo svet začel graditi iz nič. Bomo (ali bodo) tako spet odkrivali ogenj in kolo ali bodo znanja ostala in nam bodo pri gradnji lepšega sveta pomagali androidi, čuteča umetna inteligenca, kot nam jo predstavlja Jaka. Vsekakor lahko rečem, da ne le, da bi morali vsi in ne le androidi, čutiti v barvah, ampak bi morali tudi videti tako.

Zase težko rečem, da sem poznavalec znanstvene fantastike ali ljubitelj. Zakonitosti žanra mi niso znane in me ne zanimajo. Na koncu šteje zgolj to, ali je knjiga vredna (večkratnega) branja. Androidi čutijo v barvah vsekakor sodi v to kategorijo. 

Rating: 5 out of 5.

Založba Proksima, 2020

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Create your website at WordPress.com
Get started
%d bloggers like this: